Slovenci imamo prednost, ki se je večinoma niti ne zavedamo: tuje filme in serije gledamo s podnapisi. Sinhronizirane so pri nas v glavnem risanke in otroške oddaje, vse drugo teče v izvirniku. Zato marsikateri najstnik angleščino razume bolje, kot jo zna razložiti, in zato je učenje jezika s filmi in serijami pri nas manj eksotična ideja kot v državah, kjer hollywoodski igralci že desetletja govorijo nemško, italijansko ali špansko.
Filmi in serije so odlični za posluh in za besede v pravi rabi, kot edini vir za začetnika pa so slabi. Pravilo za podnapise je preprosto. Dokler razumeš malo, slovenski podnapisi in kratki odlomki. Od ravni A2 oziroma B1 podnapisi v jeziku, ki se ga učiš. Od B2 naprej brez podnapisov ali z njimi le še za težke prizore. Gledanje pa šteje kot učenje samo takrat, ko z njim nekaj počneš.
Učenje jezika s filmi in serijami: zakaj imajo Slovenci prednost
Ko bereš slovenski podnapis in hkrati slišiš izvirnik, uho ves čas dela, tudi če se tega ne zavedaš. Navaja se na glasove, ritem in melodijo jezika, in to leta. Na Primorskem se je marsikdo italijanščine nalezel ob italijanski televiziji, na severovzhodu nemščine ob avstrijski, generacije, ki so odraščale v Jugoslaviji, pa so hrvaške in srbske filme gledale brez vsakega truda.
Prednost ima mejo. Podnapisi gradijo razumevanje, govorjenja pa ne. Od tod znani slovenski paradoks: razumemo skoraj vse, ko pa je treba spregovoriti, se zatakne. Če je to tvoj primer, ti več gledanja ne pomaga. Pomaga drugačno gledanje.
Podnapisi po ravneh
| Raven | Podnapisi | Kaj gledati | Kako |
|---|---|---|---|
| A1 | slovenski | kratki posnetki za učence, otroške serije v tujem jeziku | isti odlomek, 3–5 minut, večkrat |
| A2 | najprej slovenski, nato v tujem jeziku | sitcomi, kuharske in resničnostne oddaje | prizor dvakrat, izpišeš pet izrazov |
| B1 | v tujem jeziku | serije, ki jih že poznaš, dokumentarci | cele epizode, ustaviš pri ključnih prizorih |
| B2 | v tujem jeziku ali brez | filmi, kriminalke, pogovorne oddaje | brez ustavljanja, težke dele ponoviš |
| C1 | brez | karkoli, tudi narečja in hiter govor | lov na šale, besedne igre in naglase |
Kaj ravni pomenijo v praksi, opisuje članek o ravneh SEJO. Izbira podnapisov je odvisna od platforme in naslova, vsi naslovi jih nimajo v vseh jezikih, zato je včasih treba poiskati drugo serijo.
Dva trika delujeta na vseh ravneh. Prvi: glej nekaj, kar že poznaš. Če zgodbo poznaš v slovenščini, ostane vsa pozornost za jezik. Drugi: začni pri otroških serijah, ki se jih ni treba sramovati. Pujsa Pepa je v nemščini Peppa Wutz, govori počasi in jasno, in to o stvareh, ki jih učbenik za A1 obravnava v prvih poglavjih.
Aktivno in pasivno gledanje
Pasivno gledanje je serija v ozadju med kuhanjem. Malo pomaga pri ritmu jezika, predvsem pa daje dobro vest. Aktivno gledanje je delo, a kratko. Takole je videti ena seja, ki vzame dvajset do trideset minut:
- Izberi prizor, dolg pet do deset minut.
- Poglej ga s podnapisi, ob katerih razumeš skoraj vse.
- Poglej ga še enkrat s podnapisi v jeziku, ki se ga učiš. Ustavljaj in izpiši pet izrazov, ne posameznih besed: I'm running late, keine Ahnung, non vedo l'ora.
- Tretjič ga poglej brez podnapisov.
- Dve ali tri replike ponovi na glas za igralcem, z isto melodijo in v istem tempu.
- Izraze prenesi na kartice za ponavljanje.
Ena taka seja na teden naredi več kot sedem večerov serije v ozadju. Pasivnega gledanja ni treba opustiti, le učenje mu ne reci. Kako izraze iz serij spraviti v dolgoročni spomin, je opisano v članku o metodah za učenje besed, kam gledanje sodi v tedenskem urniku, pa v članku o učenju jezika doma.
