Nemške besede v slovenščini: 60 germanizmov, ki jih že znaš

Nemške besede v slovenščini so povsod. Zjutraj si v kavo daš cuker, potem greš na šiht, zvečer pa ugotoviš, da ti je spet zmanjkalo cajta. Germanizmi so besede, ki smo jih prevzeli iz nemščine, večinoma v stoletjih, ko so bile slovenske dežele del nemško govorečih držav. Spodaj je 60 primerov, preverjenih v slovenskih slovarjih, z nemško besedo, iz katere izhajajo, nekaj besed, ki so na poti spremenile pomen, in načrt, kako to zalogo izkoristiš pri učenju nemščine.

Nemščina na kratko: Deutsch. 60 germanizmov, preverjenih v slovenskih slovarjih; nemščina je bila jezik uprave, nazadnje v habsburški monarhiji do leta 1918; raba je večinoma pogovorna, v dopisu napišeš sladkor, ne cuker; nemške besede se uči s členom: der Zucker, die Flasche

Zakaj je v slovenščini toliko nemških besed?

Ker so slovenske dežele stoletja živele v državah, kjer je bila nemščina jezik uprave, mest in obrti, nazadnje v habsburški monarhiji do leta 1918. Besede so prihajale z obrtniki in trgovci, pogosto v bavarski in avstrijski obliki. Zato je naš pek nastal iz bavarskega peck in ne iz knjižnega Bäcker.

Nekatere so tako stare, da jih ne čutimo več kot tuje. Žaga, ura, pek in krompir so knjižne besede, a po Slovenskem etimološkem slovarju na portalu Fran izhajajo iz nemščine. Krompir na primer iz koroške in štajerske nemščine, kjer so mu rekli Grundbirne, zemeljska hruška. Večina besed v tem članku pa je pogovornih. Slovar slovenskega knjižnega jezika jih označuje kot pogovorne ali nižje pogovorne, zato v uradnem dopisu napišeš sladkor, ne cuker.

Pozor: ni nemško vse, kar tako zveni. Štala na primer po etimološkem slovarju izhaja iz italijanskega stalla, čeprav ima nemščina podobno besedo Stall. Pri fajn je zgodba zanimivejša: knjižni fin smo prevzeli iz beneške italijanščine ali furlanščine, pogovorni fajn pa je iz iste italijanske predloge prišel prek nemškega fein, in to že v 16. stoletju. Zato je vsaka beseda v spodnjih tabelah preverjena v slovarjih na Franu.

Katere nemške besede v slovenščini uporabljamo vsak dan?

Največ jih je v kuhinji, doma in v delavnici, kamor je nemščina stoletja prinašala predmete in obrti. Tabele so razdeljene po temah, nemški samostalniki pa so navedeni s členom, da jih lahko takoj uporabiš tudi pri učenju.

V kuhinji in gostilni

Germanizem	Nemško	Knjižno
cuker	der Zucker	sladkor
puter	die Butter	maslo
špeh	der Speck	slanina
šunka	der Schinken (bav. Schunken)	gnjat
žemlja	die Semmel	žemlja (tudi knjižno)
knedelj	der Knödel	cmok
štrudelj	der Strudel	zavitek
kremšnita	die Cremeschnitte	kremna rezina
flaša	die Flasche	steklenica
šnops	der Schnaps	žganje
štamprl	das Stamperl	šilce
kelnar	der Kellner	natakar
šank	Schank	točilna miza
birt	der Wirt	gostilničar

Doma in v delavnici

Germanizem	Nemško	Knjižno
žajfa	die Seife	milo
žehta	sechten (bav., prati v lugu)	pranje perila
štenge	die Stiege	stopnice
lojtra	die Leiter	lestev
cegel	der Ziegel	opeka
pleh	das Blech	pločevina
cvek	der Zweck (nekoč žebelj)	žebelj
vaga	die Waage	tehtnica
kanta	die Kanne	kanta (tudi knjižno)
tepih	der Teppich	preproga
šajba	die Scheibe	šipa
knof	der Knopf	gumb
žnora	die Schnur	vrvica
flika	der Flicken	krpa, zaplata
štumf	der Strumpf	nogavica
šalter	der Schalter	okence

Glagoli

Germanizem	Nemško	Knjižno
šparati	sparen	varčevati
malati	malen	slikati, pleskati
štrikati	stricken	plesti
špilati	spielen	igrati
rihtati	richten	urejati, oskrbovati
nucati	nutzen	potrebovati, koristiti
šimfati	schimpfen	zmerjati, kritizirati
pasati	passen	prijati, pristajati
fušati	pfuschen	delati na črno
štimati	stimmen	biti v redu (ne štima)
hecati se	die Hetz (avstr.)	šaliti se

Ljudje, lastnosti in vsakdan

Germanizem	Nemško	Knjižno
cajt	die Zeit	čas
šiht	die Schicht	izmena
kšeft	das Geschäft	kupčija, posel
vic	der Witz	šala
firbec	der Fürwitz (avstr.)	radovednost
glih	gleich	ravno, enak
fajn	fein	lep, prijeten, dober
ziher	sicher	gotovo
žleht	schlecht	hudoben
šlampast	schlampig	površen
lušten	lustig	ljubek
fejst	feist	dober, čeden
ksiht	das Gesicht	obraz
gvant	das Gewand	obleka
grunt	der Grund	kmečko posestvo
frajla	das Fräulein	gospodična
žnidar	der Schneider	krojač
farovž	das Pfarrhaus	župnišče
cimer	der Zimmerkamerad	sostanovalec

Katerih germanizmov v nemščini ne smeš uporabiti dobesedno?

Tistih, ki so na poti v slovenščino spremenili pomen. Če Avstrijcu poveš, da je tvoj Zimmer feist, mu nisi povedal, da je tvoj cimer fejst fant, ampak da je tvoja soba debela.

Germanizem	Pri nas	Nemška beseda pomeni	Nemško rečeš
cimer	sostanovalec	Zimmer: soba	Mitbewohner
fejst	dober, čeden	feist: debel, zavaljen	nett, fesch (avstr.)
špegli	očala	Spiegel: ogledalo	Brille
lušten	ljubek	lustig: zabaven, smešen	süß, hübsch
cvek	žebelj	Zweck: namen	Nagel
glih	ravno, prav	gleich: enak, pa tudi takoj	gerade
frajer	gizdalin	Freier: v knjižni nemščini snubač	Angeber

Špegli so lep primer, kako besede potujejo. Po etimološkem slovarju so nastali iz bavarskega Augenspiegel, dobesedno očesno ogledalo, potem pa se je prvi del izgubil.

Kako ti germanizmi pomagajo pri učenju nemščine?

Dajo ti zalogo besed, ki jih že razumeš, in uho, ki je navajeno nemških glasov. Manjkajo jim samo člen, knjižna oblika in včasih pravi pomen. Prav člen je past: die Leiter je lestev, der Leiter pa vodja.

Germanizmi te naučijo tudi izgovora. Nemški sp in st na začetku besede izgovoriš kot šp in št, in slovenščina je to zvesto ohranila: sparen je šparati, stricken štrikati, Stiege štenge. Pri pisanju pa se ne zanašaj na sluh. Zucker se piše z z, ki se izgovori kot c, Seife pa z ei, ki se izgovori kot aj.

Nemški zapis in izgovor v germanizmih: sp na začetku besede se izgovori kot šp (sparen, šparati), st kot št (stricken, štrikati), z kot c (Zucker, cuker), ei kot aj (Seife, žajfa)

Dober trik je, da se vsakega germanizma naučiš s členom in kratkim stavkom: Die Flasche ist leer. Ich habe keine Zeit. Das passt. Tako hkrati vadiš spol, sklon in izgovor. Tudi zato nemščina Slovencem ni tako daleč, kot se zdi, kar je podrobneje razloženo v članku o najlažjih jezikih za Slovence.

Kako z germanizmi v 30 dneh narediš prve korake v nemščini?

Mesec dni po 15 minut je dovolj, da iz pasivne zaloge narediš prvo aktivno nemščino. Načrt je razdeljen na štiri tedne.

Prvi teden: samostalniki s členi. Vsak dan deset besed iz tabel, vedno s členom. Na koncu tedna jih razvrsti v tri kupčke: der, die in das.
Drugi teden: glagoli. Sparen, malen, stricken, spielen in passen v sedanjiku: ich spiele, du spielst, er spielt.
Tretji teden: kratki stavki. Die Flasche ist leer. Ich habe keine Zeit. Das passt mir. Vsak dan pet novih, na glas.
Četrti teden: avstrijska nemščina. Dodaj avstrijske besede in pozdrave. Če se pripravljaš na službo čez mejo, preberi še vodič nemščina za delo v Avstriji.

Kako besede ponavljati, da ostanejo, je opisano v članku o metodah učenja besed. V Qlangu se nemščine učiš prek slovenščine, od ravni A1 do C2. Lekcija se vrne po 24 urah, nato po 48, 96 in 192 urah, vsakič težja, zato besede ostanejo dlje kot po enkratnem branju tabele. Kartice in Besedni dvoboj s prijatelji pa poskrbijo, da der, die, das ni samo suhoparno guljenje.

Pogosta vprašanja

Kaj so germanizmi?

Besede, ki jih je slovenščina prevzela iz nemščine. Nekatere so knjižne, na primer žaga, ura in krompir, večina pa je pogovornih, kot so cuker, flaša in šiht.

Ali je napak uporabljati germanizme?

V pogovoru ne. V uradnem in strokovnem pisanju pa izberi knjižno besedo, ker slovar večino germanizmov označuje kot pogovorne ali nižje pogovorne.

Je krompir nemška beseda?

Da. Po etimološkem slovarju izhaja iz koroške in štajerske nemščine, kjer so krompirju rekli Grundbirne, kar dobesedno pomeni zemeljska hruška.

Je fajn germanizem?

Da. Po Slovenskem etimološkem slovarju je pogovorni fajn v slovenščino prišel prek nemškega fein, in to že v 16. stoletju. Knjižni fin pa smo iz beneške italijanščine ali furlanščine prevzeli neposredno.

Če znaš reči cuker, flaša in šparati, imaš pol poti do prvih nemških stavkov že za sabo. Dodaj si nemški tečaj prek slovenščine, naredi prvo lekcijo in si zapomni, da je der Zucker moškega spola. Za začetek povsem dovolj.