Kratek odgovor: za osnovno sporazumevanje na ravni A2 potrebuješ okoli dvesto ur, za samostojno delo v jeziku (B2) približno petsto do šeststo ur vodenega učenja, za jezik, ki je od slovenščine zelo oddaljen, pa precej več. Koliko časa traja, da se naučiš jezika, je torej odvisno od treh številk: do katere ravni hočeš priti, kako daleč je ta jezik od slovenščine in koliko ur na teden mu res nameniš. Ne koliko jih nameravaš nameniti. Koliko jih res.
Kdor obljublja tekoče znanje v mesecu dni, prodaja nekaj drugega kot jezik. Spodaj so številke, s katerimi računajo izpitni centri, in groba ocena, kako se premaknejo, ko je tvoj materni jezik slovenščina.
Koliko časa traja, da se naučiš jezika do posamezne ravni
Cambridge za vsako raven SEJO navaja približno število ur vodenega učenja, torej ur z učiteljem ali v strukturiranem tečaju. Številke so kumulativne, štejejo od začetka in so mišljene za angleščino. Vzemi jih kot okvir, ne kot obljubo. V desnem stolpcu je preračun za nekoga, ki se uči pol ure na dan, vsak dan.
| Raven | Približno ur vodenega učenja (skupaj) | Pri 30 minutah na dan |
|---|---|---|
| A1 | 90–100 | približno pol leta |
| A2 | 180–200 | približno leto |
| B1 | 350–400 | približno dve leti |
| B2 | 500–600 | približno tri leta |
| C1 | 700–800 | približno štiri leta |
| C2 | 1.000–1.200 | šest let ali več |
Ob tej tabeli se marsikdo ustraši. Dve stvari jo omilita. Prvič, ure vodenega učenja ne zajemajo vsega drugega: serije, ki jo gledaš zvečer, pesmi v avtu, kratkega pogovora s sodelavcem iz Zagreba. Te ure štejejo, čeprav jih nihče ne beleži. Drugič, številke veljajo za jezik, ki je od učenca nekje srednje oddaljen. Nekateri jeziki so slovenščini bistveno bližje, drugi bistveno dlje.
Kaj posamezna raven pomeni v praksi, je razloženo v članku o jezikovnih ravneh od A1 do C2.
Zakaj je slovenščina za Američane težka, hrvaščina za nas pa ne
Ameriški Foreign Service Institute (FSI), ki diplomate uči tujih jezikov, je jezike za angleško govoreče razvrstil po zahtevnosti. Za najlažje, med njimi španščino, italijanščino in francoščino, računa okoli 552 do 690 ur pouka do ravni, na kateri diplomat lahko dela v jeziku. Za najtežje, arabščino, kitajščino, japonščino in korejščino, okoli 2.200 ur. Slovenščina je v skupini s približno 1.012 urami, kar je majhna tolažba ob vsakem poskusu, da bi tujcu razložili dvojino.
Razmerje je poučno: najtežji jeziki zahtevajo približno trikrat toliko časa kot najlažji. Za slovenskega govorca velja podobno razmerje, le da so na lahki strani drugi jeziki.
| Razdalja od slovenščine | Jeziki (primeri) | Kaj ti pomaga | Kaj te upočasni |
|---|---|---|---|
| zelo blizu | hrvaščina, srbščina, bosanščina | skupne besede, skoraj isti skloni, ušesa, navajena s počitnic in glasbe | lažni prijatelji, drugačen prihodnjik, glasova ć in đ |
| blizu | makedonščina, slovaščina, češčina, poljščina | slovanske besede, znana logika sklonov | cirilica, drugačen naglas, novi glasovi |
| srednje | italijanščina, španščina, angleščina, nemščina | poznaš jih iz okolice in medijev, veliko izposojenk | členi, glagolski časi, besedni red, der, die, das |
| daleč | madžarščina, finščina, grščina | madžarščino slišiš v Prekmurju, grške korenine poznaš iz tujk | povsem drugačna slovnica ali pisava |
| zelo daleč | arabščina, kitajščina, japonščina, korejščina | predvsem motivacija | pisava, pri kitajščini toni, skoraj nobenih skupnih besed |
Zanesljivih raziskav o tem, koliko ur potrebuje slovenski govorec za posamezen jezik, ni, zato tu govori izkušnja. Pri hrvaščini ali srbščini prideš do B1 v precej krajšem času, kot ga navaja Cambridge, ker velik del besedišča že imaš. Pri italijanščini, španščini ali nemščini so Cambridgeove številke kar realne. Pri japonščini ali arabščini jih lahko mirno podvojiš ali potrojiš, predvsem zaradi pisave. Zakaj so nam nekateri jeziki tako blizu, podrobneje razlaga članek o tem, kateri jezik je za Slovence najlažji.
Angleščina je poseben primer. Večina od nas je slišala ogromno angleščine, še preden jo je imela na urniku: iz glasbe, iger, z YouTuba in iz serij, ki jih pri nas ne sinhroniziramo, ampak podnaslavljamo. Zato tabela za Slovence pri angleščini ni najbolj natančna. Začetek je hiter, do C1 pa je dlje, kot kaže.



